Če zaposlenim povrnete stroške za prevoz na delo in z dela do višine stroškov javnega prevoza od njegovemu običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, se to povračilo ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Zaposlenemu nadomestilo pripada, če je delovno mesto vsaj en kilometer oddaljeno od njegovega običajnega bivališča.
Mesto opravljanja dela je mesto, kjer se delo opravlja oziroma se začne opravljati. Običajno prebivališče pa je prebivališče delojemalca, ki je najbližje mestu opravljanja dela.
Javni prevoz – je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene, razen prevoza, ki se opravlja z osebnim ali s kombiniranim vozilom. Taksi ni javni prevoz. Javno prevozno sredstvo je prevozno sredstvo, s katerim se opravlja javni prevoz. Postajališče je mesto, kjer je mogoče uporabiti javno prevozno sredstvo in je kot tako določeno v aktih prevoznika.
Če je najbližje postajališče od običajnega prebivališča oddaljeno več kot en kilometer, se v davčno osnovo ne všteva tudi povračilo stroškov prevoza do višine 0,18 € za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in le-temu najbližjim postajališčem.
Če zaposleni iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javnega prevoza, se v davčno osnovo, ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 0,18 € za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.
Za določanje oddaljenosti se upošteva najkrajša običajna cestna povezava.
Če ima zaposleni pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene, se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Če je delavec zaposlen za krajši delovni čas, na primer za 15 ur tedensko tako, da pride na delo od ponedeljka do petka po 3 ure na dan mu pripada povračilo stroškov prevoza za vsak dan prihoda na delo. To velja za vse zaposlene, ki delajo krajši delovni čas, ne glede na razlog.
