Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da za regres v višini do 100 % povprečne plače, ki aprila 2019 znaša 1.714,49 € ni potrebno obračunati prispevkov za socialno varnost, v skladu z novelo zakona o dohodnini pa se regres do te višine ne všteva v davčno osnovo 2019 dohodka iz delovnega razmerja. Po doslej veljavni ureditvi je bilo treba od celotnega regresa obračunati dohodnino, prispevke za socialno varnost pa takrat, kadar je bil višji od 70 % povprečne plače.
Delodajalci se o višini regresa, ki ga boste izplačali svojim zaposlenim, odločate samostojno v okviru svojih zmožnosti, a v skladu z zakonom o delovnih razmerjih regres ne sme biti nižji od minimalne plače, ki znaša 886,63 €. Kakršnokoli torej bo izplačilo v razponu med 887 evrov in 1.714,49 €, bo torej oproščeno vseh prispevkov in dajatev in ga bodo zaposleni prejeli v celoti. Bruto = neto.
Skrajni rok za izplačilo regresa je 1. julij. Če se delodajalec znajde v likvidnostnih težavah in tako določa kolektivna pogodba, ki velja za njegovo dejavnost, lahko izplača regres tudi po 1. juliju, a najkasneje do 1. novembra.
Velikokrat nas sprašujete, ali lahko regres izplačate v dveh delih. Prvi del regresa bi izplačali v mesecu maju ali juniju v višini minimalne plače, v decembru pa bi izplačali še drugi del. Znesek drugega dela regresa bi določili s sklepom v novembru, ko bo že okvirno znano, kakšen bo rezultat poslovanja leta. Težav z likvidnostjo nimate. Ali lahko pri izračunu druga dela regresa upoštevate ista pravila obdavčitve, kot veljajo za prvi del?
Odgovor je (žal) NE. V letu 2019 je bila izdana sodba Vrhovnega sodišča, po kateri je sodišče zaključilo, da izplačilo delavcem, ki ga je delodajalec opredelil kot izplačilo regresa in ga izplačal v decembru, davčno ne prestavlja drugega dela regresa za letni dopust, ampak drugi dohodek iz zaposlitve, če delodajalec z ničimer ne izkaže, da so bili podani pogoji za izplačilo regresa v več obrokih in po 1. juliju tekočega leta. Po razlagi sodišča mora biti velikost regresa za letni dopust v naprej določena, nepogojna ter neodvisna od prihodnjega poslovnega rezultata in likvidnosti družbe. To je zaradi koristi in varstva delavčeve pravice, kar omogoča predvidljivost in tudi iztožljivost te pravice.
Regres za letni dopust je pravica, ki zaposlenemu pripada s sklenitvijo delovnega razmerja. Vsak zaposleni, ki mu pripada dopust ima pravico tudi do regresa, vsaj v višini minimalne plače, v razmerju kakršnem je upravičen do letnega dopusta.
Celoten regres zaposlenemu pripada le v primeru, da je zaposlen celo leto. Če je zaposlen pri več delodajalcih, se breme dopusta in regresa sorazmerno z trajanjem zaposlitve porazdeli med vse delodajalce.
Zaposleni je upravičen do 1/12 regresa za vsak mesec zaposlitve v tekočem koledarskem letu.
Če je zaposleni v tekočem letu zaposlen 9 mesece in 10 dni, mu pripada 9/12 (oz. 3/4) regresa.
Če delavcu pogodba o zaposlitvi preneha med letom in je pred tem že prejel celotni regres za to leto, je dolžan preveč izplačan regres vrniti.
Delodajalec lahko preveč izplačan regres tudi poračuna pri izplačilu zadnje plače, s pisnim soglasjem delavca.
V primeru, da ima delodajalec zaposlenega, ki dela krajši delovni čas po 20 ur na teden, ker ima majhne otroke (na podlagi posebnih predpisov) mu ne glede na način kako odela svoje obveznosti (4 ure na dan, 5 dni v tednu ali pa 3 dni v tednu, npr. v torek in sredo po 7 ur in v petek 6 ur) pripada celoten regres, ker dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o starševskem varstvu.
V primeru, da delodajalec in delavec skleneta pogodbo s skrajšanim delovnim časom na podlagi pogodbene volje in ne na podlagi posebnih predpisov, kot v prejšnjem primeru, zaposlenemu pripada pravica do regresa, ki je sorazmerna delovnemu času, za katerega imata sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če znaša pri delodajalcu polni delovni čas 40 ur na teden, pripada zaposlenemu polovica regresa. Pri izračunu ni pomembno, koliko dni v tednu dela, ampak le koliko traja njegov tedenski delovnik.
Če zaposleni dela s krajšim delovnim časom po 10 ur na teden (npr.: 2 dni v tednu po 5 ur ali 5 dni v tednu po 1 uro) na podlagi pogodbene volje, mu pripada regres sorazmeren delovnemu času , za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če ima delodajalec 40 urni delovni teden, pripada delavcu četrtina regresa za letni dopust, če pa ima delodajalec 38 urni delovni teden , pripada zaposlenemu 10/38 regresa za letni dopust.
