Kdo sploh so normiranci? Normiranci so samostojni podjetniki oziroma zasebniki, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo kot razliko med prihodki in 80-odstotnimi normiranimi odhodki v celotnem davčnem obdobju. To pomeni, da se pri 1.000 € prihodkov smatra, da je nastalo za 800 € odhodkov. Ta način obdavčitve je bolj primeren za tiste zasebnike, ki imajo nizke odhodke.
Normirnih odhodkov je lahko največ 40.000 € oziroma 80.000 €, če je bila v davčnem letu pri tem zasebniku obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev. Dodatnih olajšav pri tej obdavčitvi ne morejo upoštevati. Morebitne neizkoriščene olajšave iz let, ko je zasebnik davčno osnovo ugotavljal na podlagi dejanskih odhodkov, lahko izkoristi šele, ko bo davčno osnovo spet ugotavljal na tak način, prenos olajšav naprej pa je možen za največ pet zaporednih davčnih let. Obdavčitev je cedularna, kar pomeni, da je dokončna. Davčno obdobje je lahko le koledarsko leto. Zasebniki normiranci, ki so davčni zavezanci z ID-številko za DDV, vpišejo v evidence zaračunani znesek brez DDV.
Kakšne so možnosti za ugotavljanje davčne osnove? Bodisi z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov bodisi z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (za tako obdavčitev je potrebno izpolnjevati pogoje). Tako obdavčitev je potrebno pravočasno priglasiti.
Za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se lahko odločijo zavezanci, katerih prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50.000 € oziroma 100.000 €. Višja meja velja za tiste, pri katerih je bila v preteklem letu neprekinjeno najmanj pet mesecev obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas oziroma je bil zasebnik sam polno zavarovan kot samozaposleni.
Normirancem ni potrebno voditi poslovnih knjig in sestavljati računovodskih izkazov ter letnih poročil, voditi pa morajo predpisane evidence za davčne namene. Oblika teh evidenc ni predpisana in si jo lahko pripravijo sami.
Normiranci vodijo evidenco knjigovodskih listin, evidenco osnovnih sredstev, evidence po predpisih, ki urejajo njihovo organiziranost oziroma področje delovanja, evidenco nabave ter porabe hrane in pijače (v primeru opravljanja gostinske ali slaščičarske dejavnosti) in evidence v skladu s predpisi, ki urejajo obračunavanje in plačevanje DDV.
Iz obdavčitve morajo izključiti tiste prihodke, ki se obdavčujejo z dohodnino od drugih vrst dohodkov (na primer kapitalske dobičke pri prodaji delnic, dividende in določene obresti).
Zasebniki, ki začenjajo opravljati dejavnost morajo izbiro takega načina ugotavljanja davčne osnove pravočasno priglasiti davčnemu organu. To obdavčitev lahko izberejo ob priglasitvi statusa samostojnega podjetnika oziroma ob prijavi v davčni register, ki jo mora opraviti v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. Prepozno priglasitev davčni organ s sklepom zavrže.
Zasebniki, ki že opravljajo dejavnost se prav tako lahko ob izpolnjevanju pogojev odločijo za ta način obdavčitve. Ti priglasitev lahko opravijo kar v obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za naslednje davčno leto.
Kdaj pa zasebniki iz take obdavčitve izstopijo? Ko ne želijo več biti obdavčeni na tak način ali pa zanj več ne izpolnjujejo pogojev. Izstopiti morajo takrat, ko so imeli v preteklih dveh zaporednih letih prihodke večje od skupno 300.000 € oziroma povprečno letno 150.000 €.
