Z jubilejno nagrado delodajalec nagradi delavca za dolgoletno delo v podjetju. Pa so do nje upravičeni vsi delavci? Ne. Jubilejna nagrada ni zakonska pravica, pripada le tistim delavcem, ki imajo v kolektivnih pogodbah, internih aktih in pogodbah o zaposlitvi določene pogoje in višino za njeno izplačilo.
| Maksimalne višine jubilejnih nagrad po davčni uredbi | znesek |
| -za 10 let delovne dobe | 460,00 € |
| -za 20 let delovne dobe | 689,00 € |
| -za 30 let delovne dobe | 919,00 € |
| -za 40 let delovne dobe | 919,00 € |
Ko delodajalec torej presoja ali je jubilejno nagrado dolžan izplačati ali ne, mora najprej ugotoviti, kaj je podlaga za izplačilo. V praksi je to najpogosteje kolektivna pogodba. Kako pa je v primerih, ko delodajalca zavezujeta dve kolektivni pogodbi dejavnosti, vsaka od njiju pa za delavca določa drugačno velikost jubilejne nagrade? V takem primeru delodajalec uporabi določbe, ki so ugodnejše za delavca, kar pomeni, da se upošteva tista kolektivna pogodba, ki delavcu določa višjo jubilejno nagrado.
V primeru, da delodajalca k izplačilu jubilejne nagrade ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, nagrado pa delavcu želi vseeno izplačati, lahko pogoje in velikost jubilejne nagrade določi tudi v pogodbi o zaposlitvi.
Kakšne pa so možne razlike med kolektivnimi pogodbami glede pogojev za izplačilo? Kolektivna pogodba lahko določa, da delavcu pripada jubilejna nagrada za določeno število (na primer 10) let pri zadnjem delodajalcu. To pomeni, da če delavec doseže polovico let pri enem, drugo polovico pa pri drugem delodajalcu, delavec ni upravičen do jubilejne nagrade, kljub temu, da ima skupno 10 let delovne dobe. Jubilejno nagrado bo dobil šele, ko bo pri zadnjem delodajalcu dopolnil 10 let.
Drugačna vrsta kolektivne pogodbe pa je npr. podjetniška kolektivna pogodba delodajalca, ki določa jubilejno nagrado za skupna leta delovne dobe. Ta pogodba določa, da delavcu pripada jubilejna nagrada za 10, 20 in 30 let skupne delovne dobe. To pomeni, če delavec izpolni pri prejšnjem delodajalcu 10 let delovne dobe, pri zdajšnjem pa še 10, mu trenutni delodajalec izplača jubilejno nagrado za 20 let skupne delovne dobe.
Ali mora delodajalec delavcu izplačati jubilejno nagrado tudi v primeru daljše bolniške odsotnosti ? Da. Ne glede na to, da je bil delavec dlje časa (na primer dve leti od desetih) bolniško odsoten, ga mora delodajalec obravnavati enako ne glede na zdravstveno stanje.
Kako pa je s študentskim in dijaškim delom? Ta oblika dela je vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ker pa dijak oziroma študent dela ni opravljal v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi, se ta čas ne šteje kot delovna doba in se ne upošteva pri obdobju, za pridobitev pravice do jubilejne nagrade.
