S prestrukturiranjem davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki pravnih oseb ter obremenitve kapitala se bo zagotavljalo uravnoteženje javnih financ in ohranilo približno enako raven socialne države, so pripravljene spremembe davčnih zakonov komentirali na finančnem ministrstvu. Gre za spremembe zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb ter o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov.
Pri dohodnini je predvideno zvišanje mej vseh davčnih razredov, znižujeta pa se davčni stopnji v drugem in tretjem dohodninskem razredu – s 27 na 26 % oz. s 34 na 32 %.
Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, se bo zvišala s 3302,70 na 3500 €. Pri dodatni splošni olajšavi pa gredo spremembe v smeri, da se bo vsem dohodkom do višine 13.316,83 € priznalo linearno zmanjšanje dodatne splošne olajšave glede na višino skupnega dohodka. S tem se bo zagotovilo, da zaposleni zaradi zvišanja minimalne plače ne bodo na slabšem, so pojasnili na ministrstvu.
Kapital bo po novem obdavčen bolj. Stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala, torej od obresti, dividend in dobičkov iz kapitala, se bo namreč zvišala s 25 na 27,5 odstotka. Enako velja za stopnjo obdavčitve dobičkov od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov.
Tako kot velja že zdaj, se bo z daljšim lastništvom vrednostnega papirja stopnja obdavčitve zniževala, vendar nekoliko drugače kot doslej. V primeru imetništva vrednostnega papirja do pet let bo treba plačati davek v višini omenjenih 27,5 odstotka, v primeru imetništva od pet do 10 let v višini 20 odstotkov, v primeru imetništva od 10 do 15 let v višini 15 odstotkov, v primeru imetništva od 15 do 20 let pa 10 odstotkov. Kdor bo vrednostni papir odsvojil pozneje kot 20 let po nakupu, davka ne bo plačal, tako kot velja tudi sedaj.
Podobno kot pri kapitalskih dobičkih se zvišuje tudi stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem – s 25 na 27,5 odstotka. Pri tem se zvišuje tudi odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, in sicer z 10 na 15 odstotkov.
Glede sprememb pri obdavčitvi podjetij na ministrstvu izpostavljajo uvedbo minimalne obdavčitev dohodkov pravnih oseb v višini 7 %. Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb pa se zvišuje za eno odstotno točko, torej na 20 odstotkov.
Na ministrstvu za finance so te predloge pripravili po več pogovorih in usklajevanjih s člani pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta. Zdaj so pripravljeni za koalicijsko usklajevanje in javno obravnavo.
Osnovni cilj, ki so mu pri tem sledili, je razbremenitev stroškov dela. S tem se bo krepila konkurenčnost poslovnega okolja ter ohranilo vzdržno in stabilno gospodarsko okolje, s tem pa tudi gospodarska rast, so zapisali.
Vir: STA in http://www.mf.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/3620/
Glede na izhodiščne predloge, predstavljene junija, je na podlagi javne obravnave in razprave med socialnimi partnerji prišlo do nekaterih sprememb.
Tako je predvidena malenkost manjša razbremenitev pri dohodnini. V drugem dohodninskem razredu bi se davčna stopnja s 34 odstotkov znižala le za eno odstotno točko namesto za dve. Medtem je v prvem in tretjem razredu še naprej predvideno znižanje stopnje na 26 oz. 39 odstotkov. Prav tako ostaja 50-odstotna obdavčitev za del letne davčne osnove nad 80.000 evrov.
Še naprej je predvideno zvišanje mej vseh petih davčnih razredov, dvig splošne olajšave, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, s 3302,70 na 3500 evrov in spremembe pri dodatni splošni olajšavi, ki gredo spremembe v smeri, da se bo vsem dohodkom do višine 13.316,83 evra priznalo linearno zmanjšanje dodatne splošne olajšave glede na višino skupnega dohodka.
Na strani nekoliko povečane obremenitve kapitala je še naprej predvidena uvedba minimalne efektivne stopnje davka na dohodek pravnih oseb pri sedmih odstotkih ter zvišanje stopnje obdavčitve kapitalskih dobičkov s 25 na 27,5 odstotka.
Je pa ministrstvo, najverjetneje tudi v luči trenutnih negotovih gospodarskih razmer, predvidelo, da se nominalna stopnja davka na dohodek pravnih oseb prihodnje leto še ne bi dvignila z 19 odstotkov na predvidenih 20 odstotkov. Razumeti je, da se bodo socialni partnerji glede davčne obravnave dobičkov podjetij v letih po 2020 še pogovarjali.
Prihodnje leto ne bo niti sprememb obdavčitve poslovne uspešnosti. Znesek izplačil zaposlenim do 100 odstotkov povprečne mesečne plače tako ostaja oproščen plačila dohodnine.
Pogajalska skupina se je po navedbah finančnega ministrstva strinjala, da so ukrepi na davčnem področju primerni za obravnavo na seji ESS, ki bo predvidoma v naslednjih dneh.
Predlogi bodo nato na vladi predvidoma obravnavani 19. septembra so dodali in napovedali še, da bo pogajalska skupina ESS z delom glede nadaljnjih sprememb na davčnem področju v 2021 nadaljevala po objavi spomladanske gospodarske napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj prihodnje leto.